rezultati sodelovanja v letu 2010 v okviru otroškega muzeja Hermanov brlog
Banka Celje in Muzej novejše zgodovine Celje vzajemno sodelujeta že več kot 15 let, najuspešnejša in najodmevnejša projekta sta vzpostavitev otroškega muzeja Hermanov brlog, ki letos praznuje že svojo 15 obletnico in obnovitev steklenega fotografskega ateljeja Josipa Pelikana na Razlagovi 5 v Celju, ki je še vedno edini ohranjen stekleni fotografski atelje v tem delu Evrope. V petnajstih letih je otroški muzej obiskalo več kot 500.000 otrok, za katere organiziramo skorajda 1500 pedagoških aktivnosti letno! Takšne rezultate dosegamo na podlagi uspešnega vzajemnega sodelovanja s katerim izpolnjujemo poslanstvo ohranjanja in predstavljanja bogate kulturne.
xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx
V letu 2010 smo v otroškem muzeju pripravili nekaj novitet:
Prenovljena Hermanova banka bo še naprej navduševala mlade obiskovalce, ki skozi igro, na njim prijazen način, spoznavajo vrednote varčevanja in tako oblikujejo ustrezen odnos do denarja. Hermanovo banko smo kot edinstveno uspešno predstavili na strokovnem srečanju na temo »Banks and Museums Beyond Sponzorship«, ki ga je organizirala Evropska muzejska akademija 23. junija v Bologni. Projekt, ki z muzeološkim jezikom gradi predvsem na vzgoji mladih varčevalcev, je bil izjemno pozitivno sprejet.
Novost je nov bančni račun Herman Lisjak, ki ga Banka Celje uvaja z letošnjo jesenjo. Namenjen je otrokom do 10 leta starosti.
Pripravljamo sprejem za prvošolce, ki bo potekal v Muzeju novejše zgodovine Celje, v sredo, 8. septembra, ob 17. uri. Otroci bodo uživali v plesni predstavi »V svetu črk«, si ogledali razstavo Kraški ovčar pri Hermanu Lisjaku ter se poigrali v prenovljeni Hermanovi banki.
Posebna programska novost, ki jo ponuja otroški muzej v šol. letu 2010/2011 pa je program Herman lisjak v deželi umetnosti in dediščine. Program ponuja otrokom spoznavanje zanimivih muzejskih predmetov in doživljanje in občutenje različnih zvrsti umetnosti. Otroci s pomočjo muzejskega gradiva iz zbirke otroško življenje in pestrih ustvarjalnih tehnik občutijo različna področja umetnosti – zvok in glasbo, gib in ples, barve in slikarstvo in spoznavajo raznolikost kulturne dediščine.
xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx
Sodelovanje Banke Celje pri izvajanju programov tako v Otroškem muzeju kot Ateljeju Josipa Pelikana je nepogrešljivo in za muzej velikega pomena. Želimo si, da se naše uspešno sodelovanje nadaljuje tudi bodoče in s skupno močjo še naprej uresničujemo naše poslanstvo ohranjanja kulturne dediščine.

Uspešen zaključek prvega dela velikega evropskega glasbeno-muzeološkega projekta JUMUM (Youth – Music – Museum).
Slovenijo na poletni skladateljski akademiji v avstrijskem Bad Ischlu zastopal mlad celjski komponist Leon Firšt.
V nedeljo, 15. 8. 2010, se je v avstrijskem mestu Bad Ischl zaključila poletna skladateljska akademija, ki je od 5. 8. dalje potekala v okviru velikega evropskega glasbeno-muzeološkega projekta JUMUM (Youth – Music – Museum) v katerem Slovenijo zastopata Muzej novejše zgodovine Celje in Hiša kulture Celje. Trije skladatelji iz Poljske, Avstrije in Slovenije so v tem solnograškem mestu pod mentorskim vodstvom prof. Kurta Schwertsiga, enega največjih sodobnih avstrijskih skladateljev, ustvarjali na temo operete, ki je tudi vodilo tega projekta. Slovenijo je zastopal mlad, komaj 16 let star celjski skladatelj Leon Firšt. Poleg glasbenega dela so si skladatelji ogledali tudi številne operetne predstave, se srečevali z pevci, režiserji, dirigenti in impresariji ter prisluhnili številnim predavanjem na temo glasbenega gledališča.
Jumum, v katerem bodo v prihodnjih 3 letih ustvarjali umetniki in strokovnjaki vseh generacij iz Avstrije, Nemčije, Poljske in Slovenije, je velikopotezno zasnovan glasbeno-muzeološki projekt, ki ga koordinira avstrijsko mesto Bad Ischl, znan zdraviliški kraj na Solnograškem, ki že stoletja v poletnih mesecih gosti številne umetnike, zlasti glasbenike iz cele Evrope. V začetku 20. stoletja pa so tu ustvarjali največji operetni komponisti tistega časa, kot so Strauss, Stolz, Kalman, Benatzky, zlasti pa Franz Lehar, ki si je to mesto izbral tudi za svoj dom. V spomin na velikega skladatelja Bad Ischl že pet desetletij gosti operetni festival. Opereta je glasbena oblika, ki se razvije v drugi polovici 19. stoletja, se ohranja le preko del, ki nastanejo večinoma pred 2. svetovno vojno, projekt Jumum, pa jo, zlasti s poudarkom na mladi ustvarjalnosti, skuša reformirati v sodobno, mladi publiki privlačno obliko.
V okviru projekta snovalci vzporedno razvijajo dva dela – glasbenega, ki bo predstavljen z izvedbo štirih novih kratkih operet, ki so jih začeli pisati skladatelji v okviru nedavno minule poletne akademije ter muzeološkega, ki bo obsegal pregledno razstavo o opereti in samem projektu in tako to temo približal širokemu krogu obiskovalcev. Odprtje razstave in krstna uprizoritev novih operet bo prihodnje poletje v Bad Ishclu, projekt pa se bo sklenil pomladi 2012 v Celju.
PRILOGA: Fotografija s sestanka vseh partnerjev projekta v Celju (foto: arhiv mesta Bad Ischl) – stojijo iz leve proti desni: prof. Kurt Schwertsig, celjski skladatelj Leon Firšt, avstrijski skladatelj Oliver Ostermann, poljski skladatelj Dariusz Przybylski
Dodatne informacije o projektu: Gregor Deleja, Hiša kulture Celje, 041 708 945, gregor.deleja(at)hisakulture.si; ww.hisakulture.si, www.muzej-nz-ce.si, www.jumum.eu
Muzej novejše zgodovine Celje sporoča, da so bile navedbe o zaposlenosti mag. Andreje Rihter v naši ustanovi zaradi neažuriranosti spletne strani netočne.
Mag. Rihterjeva pri nas opravlja delno delo kustosa za področje "Proučevanje, zbiranje in prezentiranje zbirke fotografa Josipa Pelikana." Sodeluje tudi v EU projektih, ki so so bili začeti že v času njenega direktorovanja.

Muzejskim obrtnikom demonstratorjem, ki z oživljanjem muzejske Ulice obrtnikov v Muzeju novejše zgodovine Celje pomembno vplivajo na popularizacijo muzejske dejavnosti, je Slovensko muzejsko društvo na Mednarodni dan muzejev, 18. maja, podelilo priznanje za posebne dosežke pri popularizaciji muzejstva in varstva premične naravne in kulturne dediščine.
V Muzeju novejše zgodovine Celje že vse od otvoritve muzejske ulice obrtnikov leta 2000, skrbimo, da ta ne pomeni le ohranjanja obrtniških predmetov-muzealij in kolektivnega spomina, pač pa tudi kontinuirano nadaljevanje funkcionalnosti posameznih obrti. Takšno podobo muzejske postavitve Ulice obrtnikov nam omogočajo predvsem nekdanji obrtniki, danes demonstratorji, ki kot prostovoljci oživljajo že skoraj pozabljene obrti.
Vsi lokali na »ulici« imajo svoje stalne demonstratorje, upokojene mojstre in mojstrice določene obrti. Frizerji Tatjana Maslo, Avgust Čatorič, Vinko Tajnšek, modistinja Marta Žohar, urarja Ivan Krivec in Božo Godnik, zlatar Miroslav Bahčič, krojač Franjo Podbregar in čevljar Anton Mužič so »obrazi« Ulice obrtnikov, so prijetni sogovorniki z obiskovalci, so animatorji, demonstratorji predvsem pa ponosni nosilci znanj in zgodb obrtniškega življenja, ki jih z veseljem posredujejo obiskovalcem in »strankam«.
V projektu Ulice obrtnikov je ves čas poudarjen pomen dediščine v njeni nematerialni-neotipljivi obliki. Muzejski predmeti, ki zaživijo v rokah demonstratorjev, poustvarjeni ambienti, sprožajo mnoge zgodbe muzejskih predmetov in znanj. V desetih letih, odkar smo odprli stalno razstavo, se je tako na Ulici obrtnikov zvrstilo preko 1000 različnih obrtnih prikazov, ki so postali sestavni del naše muzejske ponudbe.
Prostovoljstvo v muzeju postaja vse bolj razširjen del znotraj muzejskih dejavnosti. Prostovoljci namreč s svojo delovno vnemo in samoiniciativnostjo, ki ni ovrednotena z denarjem pač pa s srčnostjo in predanostjo kulturni dediščini, pomembno bogatijo muzejsko delo in ponudbo. V Muzeju novejše zgodovine Celje se imamo pohvaliti s prostovoljci, ki so pojem predanosti in istovetnosti delu, ki ga opravljajo. S svojimi demonstracijami dajejo obiskovalcu vtis, kot da se vrata razstavljenih obrtnih lokalov niso nikoli v resnici zaprla. Na takšen način ohranjajo in predstavljajo obrtna znanja in s tem pa skrbijo za popularizacijo »ulice« in muzeja.

od 5. februarja 2010 do 14. maja 2010 je v prostorih muzejske kavarne na ogled razstava
»Pebi ne strelat!«
Celjska glasbena scena med 1980-2000.
Razstava spremlja izdajo istoimenskega CD-ja, za katerega sta poskrbela Samo Seničar in Sergej Steblovnik. Na ogled bo v prostorih muzejske kavarnice, kjer bo potekala tudi skupna novinarska konferenca z avtorji razstave in CD-ja ter nekaterimi glasbeniki, ki so prisotni na CD-ju.
Prijazno vabljeni!
V petek, 15. januarja 2010,
vas ob 10. uri vabimo v prostore muzejske kavarne
na predstavitev
PREDLOGA PROGRAMA MnZC ZA LETO 2010
in
novega muzejskega spominka
KNJIŽNE KAZALKE Z MOTIVOM ALME M. KARLIN
(ob 60-letnici smrti svetovne popotnice).
| September - 2010 | ||||||
| M | T | W | T | F | S | S |
|---|---|---|---|---|---|---|
| 01 | 02 | 03 |
04 | 05 | ||
06 |
07 |
08 |
09 | 10 | 11 | 12 |
| 13 | 14 |
15 |
16 |
17 | 18 | 19 |
| 20 | 21 |
22 |
23 | 24 |
25 | 26 |
| 27 | 28 |
29 | 30 | |||