Leta 1951 so v takratnem Mestnem muzeju Celje ustanovili oddelek za zgodovino narodnoosvobodilne borbe. Po desetletju intenzivnega razvoja je oddelek leta 1963 prerasel v samostojno kulturno ustanovo – Muzej revolucije Celje. Svoje prostore je dobil v poslopju nekdanjega celjskega magistrata (magistrat je bil v tej stavbi v letih 1830–1963) in v zaporih Starega piskra (tu je bilo med 2. svetovno vojno ustreljenih 374 talcev), kjer je predstavil zgodovino Celja in celjske regije v letih 1918–1945. Poleg stalne razstave je to obdobje zaznamovala bogata razstavna, izdajateljska in publicistična dejavnost strokovnih delavcev muzeja.

Sčasoma je muzej začel širiti svoje zbirke in usmerjati svojo pozornost tudi v zbiranje in raziskovanje življenja po letu 1945. Posebej se je začel posvečati šolski mladini, ki je bila v sedemdesetih in začetku osemdesetih let njegov najštevilnejši obiskovalec. Prelomnico v razvoju muzeja tako predstavlja leto 1979, ko je muzej pridobil dodatne prostore, v letih 1987–1989 pa so v njih postavili stalno razstavo o razvoju mesta Celja po drugi svetovni vojni. Zaradi vsebinske razširitve dela se je muzej leta 1991 tudi formalno preimenoval v Muzej novejše zgodovine Celje. To je bil čas, ko se je začenjala oblikovati samostojna država Slovenija, zato je tudi naš muzej v kontekstu nove zbiralne politike začel z iskanjem nove vloge v svojem okolju.

Danes je Muzej novejše zgodovine Celje regionalni zgodovinski muzej, ki se ukvarja z zbiranjem, hranjenjem, dokumentiranjem in razstavljanjem zgodovine Celja in Celjskega v 20. stoletju. Različne vsebine iz življenja ga delajo prepoznavnega, prav zaradi njih je prerasel v kompleksen muzej. Zaradi številnih in raznovrstnih aktivnosti je med najbolj živahnimi v Sloveniji, našim obiskovalcem pa so poleg pestrih kulturnih programov na voljo tudi muzejska trgovina, slaščičarna in kavarna.