“Po tehtnem premisleku, kaj bo moj prispevek k razstavi, sem izbrala razstavni eksponat – računalnik, na katerem sem vsakodnevno preživela v povprečju 14 ur na dan in mi je služil kot »ubogljivo« orodje za komunikacijo z vsemi deležniki, s katerimi sem bila ves čas intenzivno povezana v času več mesecev trajajočega izobraževanja na daljavo. In, nekega dne je računalnik imel vsega dovolj: mene, dela, obremenitev… in je preprosto« odpovedal« sodelovanje, in to dokončno. Ni mu bilo pomoči in tako ga je moral nadomestiti nov primerek. Z velikim veseljem povem, da mi je bil res dolgo časa dober podpornik in je svoje odslužil. Mož pa je ob spoznanju, da je za vedno ugasnil, hudomušno pripomnil, da je očitno računalnik bolj pameten od mene… Epilog: računalnik sem menjala, jaz pa sem še vedno v »originalu«.”
Marijana Kolenko