Na razstavi ob 100-letnici kulturnega društva Svoboda Celje predstavljamo stoletje dolgo zgodovino enega nekdaj najštevilnejših in najaktivnejših celjskih društev.
Pobudnik ustanovitve socialdemokratskega kulturnega društva Vzajemnost, ki se je kmalu preimenovalo v Svobodo, je bil Ivan Cankar. Namen leta 1909 v Ljubljani ustanovljenega društva je bil razvijanje kulturnega in prosvetnega dela med slovenskim delavstvom in to preko različnih kulturnih in športnih dejavnosti. Svoboda je po industrijskih centrih Slovenije ustanavljala svoje podružnice, v Celju je bila podružnica ustanovljena 1919. leta. Prav celjska Svoboda je bila med najaktivnejšimi v Sloveniji; tudi zato je Celje leta 1935 gostilo odmevno delavsko kulturno manifestacijo Zlet Svobod z okoli 10.000 udeleženci.
Po drugi svetovni vojni se je Svoboda vzpostavila na novih temeljih in bistveno razširila svojo dejavnost na področju množične kulture. Še vedno pa je njeno poslanstvo ostajalo enako – posredovanje kulture delavstvu in njegovo vključevanje v kulturno dogajanje. V drugi polovici 20. stoletja so znotraj celjskega društva delovale različne sekcije, ki so rezultate svojega dela predstavljale na vsakoletni reviji Svoboda poje in igra. Prav množičnost je bila značilnost tega kulturnega društva; ta način preživljanja prostega časa je dandanes, v času nakupovalnih centrov, množičnih medijev in družbenih omrežij, nepredstavljiv. S prestrukturiranjem celjske industrije se je postopoma transformiralo tradicionalno delavstvo, njegova identiteta in kultura. Posledično se je na prelomu v zadnje stoletje društvena dejavnost močno spremenila, Svoboda je postopoma izgubljala svojo nekdanjo vlogo. Danes je delovanje celjske Svobode neprimerljivo z zlatimi leti v minulih desetletjih. Zveza društev Svoboda, katere del je bila tudi celjska, se je v zadnji četrtini 20. stoletja postopoma preoblikovala v današnjo Zvezo kulturnih društev Slovenije.
Virtualni sprehod po razstavi Kulturo ljudstvu!:
