Festival slovenske politične fotografije 2026
Muzej novejše zgodovine Celje je v Galeriji Božena Fotohiše Pelikan odprl Festival slovenske politične fotografije 2026. Gre za muzejsko-razstavni projekt, ki skozi medij analogne fotografije osvetljuje načine političnega (samo)predstavljanja v sodobni Sloveniji.
Festival je zasnovan kot muzejski, zgodovinsko-dokumentarni in strokovno kuriran projekt, ki politično fotografijo obravnava kot dokument časa in pomemben del vizualne kulture samostojne Slovenije. Cilj projekta je skozi daljše obdobje beležiti in interpretirati podobe, ki nastajajo v predvolilnem in volilnem obdobju, ter odpirati pogled v razmerje med političnim sporočanjem, javno podobo in fotografskim medijem.
K sodelovanju so bile povabljene vse registrirane politične stranke in opcije. Odzvalo se jih je štirinajst, ki kandidirajo na letošnjih državnozborskih volitvah. Prejele so enak analogni fotoaparat za enkratno uporabo, pri čemer je bila izbira motivov, pristopa in strategije fotografiranja v celoti prepuščena sodelujočim. Prav analogni medij je eden ključnih elementov projekta. Omejitve, kot so odsotnost takojšnjega pregleda posnetkov, omejeno število kadrov in bistveno manjša možnost naknadne manipulacije, ustvarjajo drugačno dinamiko dela ter pogosto bolj neposreden, premišljen in pričevalen vizualni zapis.
Izbor fotografij za razstavo je opravila strokovna komisija v sestavi: Urška Todosovska-Šmajdek in Egon Horvat, oba fotografa in kustosa Fotohiše Pelikan, Miha Colner, kustos Galerije Božidar Jakac, Jaka Babnik, uveljavljen slovenski fotograf in Matija Plevnik, KUD Galerija Plevnik–Kronkowska.
Strokovna komisija je izbrala od dve do pet fotografij vsake politične stranke oz. opcije, odvisno od razpoložljivih fotografij. Vodila izbora so bila sporočilnost, vizualna prepričljivost, estetska vrednost, izvirnost pristopa in kontekstualna ustreznost fotografij. Razstavna postavitev temelji na načelu enakopravnosti, razstavni prostori posameznih sodelujočih pa so bili določeni z žrebom.
Fotografije manjšega formata so v razstavišču predstavljene po sklopih sodelujočih in opremljene zgolj z logotipom posamezne politične stranke, kar obiskovalcu odpira prostor za lastno interpretacijo. Razstava tako razkriva raznolike konceptualne pristope – od nagovarjanja, opozarjanja in simboliziranja do predstavitve identitete ter vrednot posameznih političnih akterjev.
Ob razstavi je izšla tudi zloženka, ki politično fotografijo umešča v širši zgodovinski kontekst ter predstavlja razvoj politične vizualne komunikacije v Sloveniji v zadnjih desetletjih.
Pomemben del projekta je tudi muzejsko varovanje gradiva: fotografije bodo po zaključku razstave vključene v muzejski arhiv kot del nastajajoče fototeke Pogled slovenske politike skozi objektiv.
Razstava obenem ponuja tudi drugačen, bolj oseben pogled na politično podobo v času, ko javni prostor zaznamujejo premišljene digitalne kampanje, plakati, letaki in objave na družbenih omrežjih. Festival se zato vzpostavlja kot izviren in neodvisen kontrapunkt sodobnim političnim vizualnim strategijam ter vrača pozornost k osnovam fotografskega medija – kadriranju, svetlobi in ujetemu trenutku.