Od junija do septembra 2026 je v kiosku K67 pred MnZC na ogled razstava
TRENUTKI ODLOČITVE
35. OBLETNICA OSAMOSVOJITVENE VOJNE RS
Letos mineva 35 let od prelomnih dogodkov v začetku devetdesetih let preteklega stoletja.
Leta 1988 je JLA aretirala Janeza Janšo, Ivana Borštnerja, Francija Zavrla in Davida Tasića, kar je sprožilo afero JBTZ in množične proteste po Sloveniji. V podporo četverici sta celjska mladinska organizacija (OK ZSMS) in Srednja družboslovna šola (danes I. gimnazija v Celju) novembra 1988 na takratnem Tomšičevem (današnjem Glavnem) trgu organizirali množično zborovanje. Dogodki so postali del širšega demokratizacijskega gibanja, znanega kot Slovenska pomlad.
Aprila 1990 so potekale prve demokratične volitve po drugi svetovni vojni, na katerih je zmagala koalicija Demos.
Po razorožitvi Teritorialne obrambe maja 1990 je slovensko vodstvo v tajnosti ustanovilo Manevrsko strukturo narodne zaščite (MSNZ), ki je skupaj z milico začela priprave na obrambo nastajajoče države. Organizirali so skrite premike orožja, vzpostavili obrambne načrte in zbirali obveščevalne podatke. Pomembne skrite lokacije za orožje so bile tudi na obrobju Celja. Jeseni 1990 je Slovenija ponovno prevzela poveljstvo nad Teritorialno obrambo ter začela oblikovati lastne oborožene sile, ki so skupaj z milico predstavljale temelj slovenskega osamosvajanja.
Novembra 1990 je slovenska skupščina sprejela zakon o plebiscitu za samostojno in neodvisno Slovenijo. Plebiscit je potekal 23. decembra 1990, ko so se volivci z veliko večino odločili za samostojno državo. Za neodvisnost je glasovalo 88,5 % vseh volilnih upravičencev, kar je pomenilo jasno podporo osamosvojitvi.
Po plebiscitni odločitvi se je Slovenija leta 1991 pospešeno pripravljala na osamosvojitev. Junija so bili sprejeti ključni osamosvojitveni dokumenti, med njimi Temeljna listina o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, določeni pa so bili tudi novi državni simboli. Slovenska skupščina je 26. junija 1991 slovesno razglasila samostojnost Republike Slovenije.
Razglasitev so z navdušenjem proslavili po vsej državi. Tudi v Celju so prireditve potekale na več lokacijah, osrednje dogajanje pa je bilo na takratnem Tomšičevem (današnjem Glavnem) trgu, kjer je zbrane nagovoril župan Anton Rojec. Pred Narodnim domom so ob tej priložnosti posadili lipo, simbol slovenske državnosti, ki jo je blagoslovil opat Friderik Kolšek.
Po razglasitvi samostojnosti 26. junija 1991 je JLA poskušala prevzeti nadzor nad mejnimi prehodi, slovensko vodstvo pa je njeno ravnanje označilo za poseg v suverenost države. Na Celjskem so pripadniki Teritorialne obrambe obkolili vojašnico na Mariborski cesti, blokirali vojaška skladišča v Bukovžlaku in Zaloški Gorici ter v njih zavarovali večjo količino predhodno odvzetega orožja. Posebne enote milice so varovale pomembne objekte in spremljale delovanje nasprotnika. Prve dni vojne je bilo dogajanje v mestu kljub napetim razmeram razmeroma mirno. Napetost okoli celjske vojašnice se je povečala, ko je del oficirjev zahteval njeno deblokado in vrnitev orožja, zaradi groženj z miniranjem pa so morali evakuirati del okoliških prebivalcev. Ob zračnem preplahu 2. julija so prebivalci poiskali zavetje v zakloniščih, vendar do letalskega napada ni prišlo.
Po prekinitvi spopadov v začetku julija in podpisu Brionske deklaracije se je življenje v mestu postopoma normaliziralo. Oktobra 1991 so celjsko vojašnico zapustili še zadnji vojaki JLA, s čimer se je za Celje in samostojno Slovenijo začelo novo obdobje.
