Dogodki

Stalna razstava Živeti v Celju je svojevrsten spomenik mestu ob Savinji. Pripoveduje zgodbo o življenju mesta in njegovih prebivalcev v 20. stoletju ter prikazuje utrip minulega vsakdana in oživlja duh včerajšnjega sveta.

V Muzeju novejše zgodovine Celje od leta 1995 deluje edini slovenski otroški muzej, v prvi vrsti namenjen otrokom do 12. leta. Njegov simbol in maskota je Herman Lisjak, ki ga je upodobila slikarka Jelka Reichman. Po 30 letih sodelovanja njeno delo nadaljuje akademska slikarka Suzana Senica. Glavni cilji muzeja so ozaveščanje o pomenu in ohranjanju slovenske in svetovne kulturne dediščine, razvijanje pozitivnega odnosa do zgodovine, kulture in dediščine, učenje za trajnostni razvoj in krepitev temeljnih človekovih vrednot.

Veliko stanovanjsko hišo z ateljejskim prizidkom je leta 1899 dal zgraditi ugledni celjski fotograf Johann Martin Lenz (1864–1916). Po prvi svetovni vojni jo je kupil fotografski mojster Josip Pelikan (1885–1977), ki je s svojo družino v njej živel in delal skoraj šest desetletij. Pelikanovo ime je v Celju in okolici postalo sinonim za fotografa, v njegovem ateljeju pa so se obrti izučili številni fotografi mlajših generacij.

Stari pisker je star ljudski izraz za celjski zapor, ki v poslopju nekdanjega minoritskega samostana deluje že vse od 19. stoletja. Zapor je v zgodovinskem spominu Slovencev, še posebej pa prebivalcev Celja in okolice, tesno povezan z najtemnejšim obdobjem naše še ne tako oddaljene preteklosti – nemško okupacijo med drugo svetovno vojno. Takrat je namreč okupator vanj zapiral zavedne Slovence, antifašiste, člane in podpornike odporniškega gibanja, na dvorišču zapora pa je v letih 1941 in 1942 brez kakršnekoli sodbe v šestih streljanjih ustrelil 374 talcev.

Portal z digitaliziranim gradivom prispeva k večji javni dostopnosti muzejskega gradiva in vzpodbuja vedénje o drugi svetovni vojni na Slovenskem. O prelomnem obdobju slovenske zgodovine pripoveduje več kot 600 originalnih fotografij predmetov, dokumentov in pričevanj.

Spomini mesta in njegovih prebivalcev, ki so sooblikovali njegovo podobo v 20. stoletju.

Zobozdravstvena zbirka je po svoji vsebini edinstvena v Sloveniji: na ogled so stari zobozdravstveni instrumenti, pripomočki in oprema, ki so jih zlasti v 20. stoletju pri svojem delu uporabljali slovenski zobozdravniki, dentisti in zobotehniki. Celjski zobozdravnik Franc Štolfa, dr. med., je v nekaj desetletjih v slovenskem prostoru zbral obsežno zbirko predmetov, ki priča o razvoju zobozdravstvene stroke, in jo leta 1991 zaupal Muzeju novejše zgodovine Celje v trajno varstvo in hranjenje. Za to dejanje je leta 1997 prejel častno Valvasorjevo priznanje Slovenskega muzejskega društva.