Nuša Komplet Peperko prepišem iz prispevka O deklici s svobode

 

Astrid Lindgren: RONJA, RAZBOJNIŠKA HČI

Astrid Lindgren: PIKA NOGAVIČKA

Alexandra Berkova: TEMNA LJUBEZEN

Radka Denemarkova: PRISPEVEK K ZGODOVINI RADOSTI

Metka Kuhar: V IMENU LEPOTE: družbena konstrukcija telesne samopodobe

Liv Strömquist: PREPOVEDANI SAD

Sheila Heti: MATERINSTVO

Olga Tokarczuk: PELJI SVOJ PLUG ČEZ KOSTI MRTVIH

Sofokles: ANTIGONA

Henrik Ibsen: NORA ALI HIŠA LUTK

Kate Evans: RDEČA ROSA

Heinrich Böll: SKUPINSKA SLIKA Z GOSPO

Pénélope Bagieu: NEUSTRAŠNE 1&2

Siri Hustvedt: POLETJE BREZ MOŠKIH

Sylvia Plath: STEKLENI ZVON

Samanta Schweblin: VARNA RAZDALJA

Erica Johnson Debeljak: DEVICA, KRALJICA, VDOVA, PRASICA

 

Barbara Gradič Oset s svoje knjižne police dodaja:

Chamamanda Ngozi Adichie: VSI MORAMO BITI FEMINISTI

Chamamanda Ngozi Adichie: AMERIKANKA

Michael Cunningham: URE

Manca G. Renko: MOJE ŽIVLJENJE: srečanje z Zofko Kveder

Slavenka Drakulić: DORA IN MINOTAVER

 

Špela Kuralt s svoje knjižne police (poleg veliko knjig, ki so že zgoraj) dodaja:

Irena Štaudohar: KAJ HOČE ŽENSKA? Ta je res obvezno branje. Prebereš to in veš. Pa še ideje za dodatno branje ima.

Alma Karlin: UROK JUŽNEGA MORJA

»To priporočam ne le kot branje potopisa iz nekega drugega časa, ampak predvsem v premislek, kakšen izjemen podvig je Almi M. Karlin uspel pred sto leti. Še danes je potovati sam dostikrat po koncih, kjer je potovala sama, nepredstavljivo. Potovati sam v časih, ko je bila ženska v precej težjem položaju kot danes, se preživljati z delom na poti, pa še brez pomoči sodobne tehnologije, je bilo res izjemno. Kaj vse zmoremo ženske!«

Gabriel García Márquez: LJUBEZEN V ČASU KOLERE

Margaret Eleanor Atwood: DEKLINA ZGODBA

Giuseppe Catozzella: NIKOLI NE RECI, DA TE JE STRAH

Reinhard Kleist: SANJE O OLIMPIJADI

»Obe govorita o deklici Samii Yusuf Omar, ki je zastopala Somalijo na olimpijskih igrah. Potem pa se je v želji po boljšem življenju, ki je bilo zanjo, ker je bila deklica/ženska, še toliko težje, kot begunka utopila v Sredozemskem morju.«

Sveto pismo: Visoka pesem

»Najlepša ljubezenska pesem in v ljubezni smo enakopravni, kajne?«

Pa še nekaj za sprostitev in smeh z izvrstnimi ženskami:

Jonas Jonasson: ANALFABETKA, KI JE OBVLADALA RAČUNSTVO

Arto Paasilinna: PRIKUPNA STRUPARKA

In še nekaj strašljivega:

Gillian Flynn: NI JE VEČ

»Nekaterih žensk se je treba bati. Tako kot ljubezen tudi kriminal ne pozna spola.«

 

Nina Gradič Planko dodaja drobec s svoje knjižne police in se sicer podpiše tudi pod marsikateri izbor zgoraj:

Alma Karlin: SAMA

»Predvsem kot vpogled v življenje izredne ženske in njeno zaznamovanostjo z materinim odnosom, ki to ni bil, a tudi ko je kasneje poskušal biti, ni mogel in ni znal …

In s tem v zvezi je Alenka Rebula napisala članek Branje, ki pomaga iz zamere o moči zamere in njeni uničevalnosti, kot se kaže v njunem odnosu. In po moje je zadela.«

Alenka Rebula: V NAROČJU (pesmi iz teme, ki kličejo h tolažbi – naročju torej)

Slavenka Drakulić: TEORIJA ŽALOSTI

»Ker me je peljalo k razmisleku, ali je na žalostne konce usojeno vse, kar misli, da lahko drugi osmisli lastno praznino s tem, ko mu služimo.«

Desa Muck: PANIKA

»Ker je tako možno, tudi pogosto, in tako odlično skozi prepoznaven slog te odlične slovenske pisateljice, ki je sicer znana bolj po knjigah za mladino, napisano in prebrano na en mah«

Ksenija Medved s svoje knjižne police dodaja

Maja Storch: HREPENENJE MOČNE ŽENSKE PO MOČNEM MOŠKEM

»Gre za esej oz. strokovno podprto razmišljanje ob leposlovnem tekstu, s pomočjo katerega lahko razumemo kaj tako zapletenega kot je delovanje naše podzavesti. S pomočjo “Pravljice o deklici brez rok” in jungovske globinske psihologije se namreč podamo v naše nezavedno, v tem primeru v mračni del močne ženske, kjer tičijo njene potlačene vsebine oz. šibke lastnosti, ki ji delajo težave v odnosu z moškimi.«

Aleksandra Berková: KNJIGA Z RDEČIMI PLATNICAMI

»Pisanje zajema v temeljih vsega, kar smo lahko doživele tudi same. Se rodile v dokaj posebnih družinah (seveda), odgriznile glavo sošolcu, ki mu nismo bile všeč (normalno), dobile menstruacijo med otroško igro (med pasjim in kokošjim oglašanjem, medtem ko je dementna babica odtavala k sosedi), izdale prijateljicam skrivnost čudaškega piflarja v belih spodnjicah (nesramno), v prazno polemizirale z očeti, fanti in možmi (brezupno), se odtujile od prijateljic, staršev, sebe. Se iskale, poizkušale letet, a bile večinoma privezane na tla. In kakšna je le dočakala tudi starost, zaplesala vdovin ples, dočakala poroko svoje hčere – nove izgubljenke, poletela ali odletela pa s pomočjo bolezni, demence, cinizma, pijače ali tabletk.«

Vedrana Rudan: KO JE ŽENSKA KURBA

»Ženska je kurba, če ne vidi, kako utrujen je prišel iz službe, ženska je kurba, če pride iz službe sama utrujena, ženska je kurba, če mu ne da, prava kurbetina pa je, če mu. Ženska je kurba, če jo moški zagrabi za zadnjico v avtobusu, na vlaku, v službi, v tramvaju, na plesu. Samo kurbe hodijo po svetu tako, da ponujajo svojo zadnjico…«

Daniela Krien: LJUBEZEN V STISKI

»Prva izgubi otroka in posledično moža, druga, samska zdravnica, zaradi kariere ne more graditi odnosov, tretja zaradi družine ne uspe pisati knjige, četrta prinese v odnos hude frustracije iz primarne družine, četrta, igralka, pa vso zgodbo zaokroži tako, da postane smiselna, celo z nekakšnim srečnim koncem. Vsaka bralka (tudi kak bralec) lahko čuti z vsako od junakinj, kako lovijo ravnotežje med svojim bistvom, svojimi potrebami in skrbjo za druge. Zaradi tega morajo vedno nekaj pomembnega žrtvovati.«

Graham Swift: MATERINSKA NEDELJA

»Služkinja in bogati sosed imata dolgoletno afero, ta dan je njun zadnji, predno se bo/naj bi pridružil svoji zaročenki in predporočnemu slavju zbrane gospode. Zgodba, v kateri je malodane še usodnejše to, da je v hiši, kjer Jane službuje, knjižnica in da gospodar služkinji dovoli do knjig.«

Naomi Alderman: MOČ

»Prične se s poročili o ženskah, načeloma najstnicah, ki imajo posebno, novo nadnaravno moč. Vedno več jih je, ki moškega lahko nadvladajo z električnimi udari. Kmalu se slika sveta, ki ga poznamo, zamenja tako, da zavladajo ženske. Ženske zavzemajo položaje v gospodarstvu, politiki, mafiji…«

Suzana Tratnik: NORHAVS NA VRHU HRIBA

»Norhavs je na vrhu hriba. Norhavs je tudi okoli norhavsa, norhavs je v Privežicah, kraju, ki nosi ime po Smrti, ta kraj je Življenje. Vse življenje je norhavs in le kak grob je prazen. Le redkim, sploh  ženskam, se posreči, da pobegnejo in vtaknejo v grob tiste, ki tja zares spadajo. Redki preživijo vrtenje v gajžulah, mučilni napravi, ki naj bi norce spravljala k pameti. Redki pridejo k zavesti od odmerkov, ki zavest brišejo. Redke preživijo grozote, ki jih vidijo ali doživijo, zlorabe, posilstva, redke zbežijo s podstrešij, se odvežejo od postelj mačeh.«

Dorothy Allison: PANKRTKA IZ KAROLINE

»Gre za tisočkrat povedano zgodbo o spolnem zlorabljanju deklic, v tej zgodbi se dogaja mali Anney iz severne Karoline v času Elvisa Presleya. Čeravno so vsi iz njenene družine žrtve sistema, ljubezenskih odnosov, medosebnih relacij, so družina, v kateri vedno vskoči nekdo, ki poskrbi za drugega. V središču vsega je vprašanje ali bo to zmogla tudi mati, ko se sooči z dejstvom, da njen partner zlorablja malo Anney, saj je z njim v tesnem, soodvisnem odnosu. Gre za knjigo o moči in nemoči, o pomembnih ljudeh, ki so lahko znotraj ali zunaj ožje družine. Gre za pregled, pravi katalog reakcij na zlorabe vseh vrst.«

Lisa See: SNEŽNA ROŽA in SKRIVNOSTNA PAHLJAČA

»Prizorišče dogajanja je kitajsko podeželje v 19. stoletju. Ženske so žrtev moških principov in običajev. Opisano je kruto povezovanje stopal in lomljenje kosti, pretepanje, od česar je umrla vsaka deseta ženska. Opisana je priprava ženske na zakon. Učijo se gospodinjskih del že od malega ter obnašanja do moža. Majhna stopala so lepotni ideal in omogočajo dobro ženitno partijo. V tej grozljivi in togi družbi ženske najdejo načine za preživetje. »Ubogaj, ubogaj, nato stori kot želiš.« je vodilo, ki kroži med njimi.«

Margaret Eleanor Atwood: TESTAMENTI

»Vprašanja o tem, kaj se je zgodilo z Gileadom, pa so postala vse glasnejša po televizijski uprizoritvi pred časom. V Gileadu je zbrano vse totalitaristično zlo s šovinističnim naglasom, še posebej so na udaru izobraženke, “pametnjakovičke”. Osvoboditev (vsaj kakega) človeka ne gre brez žrtev, idealistov, žensk in – knjižnic.«

Igiaba Scego: ADUA

»Generacije suženjstva z obliko ponovitve pri ženski potomki Adui, z le malce drugačno obliko suženjstva in nasilja – v filmski industriji. Bo Adua, kot tista, ki jo snemajo in ji določajo besede in dejanja drugi, končno prijela kamero v svoje roke in postala tudi glavna igralka v svojem filmu?«

 

Nuša Ofentavšek s svoje knjižne police dodaja:

Clarice Lispector: ŽIVA VODA, ČAS ZVEZDE

Enis Maci: SLADOLEDARNA EVROPA

Rainer Maria Rilke: PISMA MLADEMU PESNIKU, PISMA MLADI ŽENSKI

Zofka Kveder: MISTERIJ ŽENSKE

Antonija Todić kot zadnja, a nikakor ne zadnja, zašili seznam

Za začetek in v podporo literaturi iz ex-Yu regije priporočam tri odlične romane sodobnih hrvaških/srbskih avtoric (upam, da jezik ni prehuda ovira, mogoče pa bo kaj tudi prevedeno), ki iz različnih zornih kotov obravnavajo položaj žensk ali LGBTQ oseb v posttranzicijski družbi – Olja Savičević Ivančević: ADIO KAUBOJU, Ivana Simić Bodrožić: SINOVI KČERI, Milica Vučković: SMRTNI ISHOD ATLETSKIH POVREDA.

Od novejših tujih romanov mi je bil dober in pretresljiv Douglas Stuart: SHUGGIE BAIN, o gej najstniku, ki živi s hudo alkoholično mamo. Meni zelo zanimiv, jezikovno poseben, je tudi Anna Burns: MILKMAN.

Od bolj teoretskih tekstov predlagam v branje provokativni in udarni besedili Shulamith Firestone: DIALEKTIKA SPOLA in Andrea Long Chu: FEMALES; ali nasploh kakršen koli feministični manifest, ki te spomni, zakaj naši boji še zdaleč niso končani. Kul je tudi recimo nedavno prevedena bell hooks: NAŠA POZICIJA: razred je pomemben.

Za nagajanje Nuši pa berite IZVRSTNO Eleno Ferrante in njen Neapeljski cikel. 😉