25. november je dan boja proti nasilju nad ženskami in začetek 16-dnevne svetovne kampanje za pravice žensk.
V avli MnZC lahko do 10. decembra 2025 prisluhnete posnetku o nastanku SOS telefona, linije za pomoč ženskam, žrtvam nasilja, ki so jo leta 1989 ustanovile članice feminističnega gibanja.
Zgodovina nasilja nad ženskami je zgodovina molka in gledanja stran. Je zgodovina upravičevanja, zagovarjanja ter sklicevanja na to, da je nasilno vedenje del moške narave, bolečina in trpljenje pa ženske. Vse do začetka 20. stoletja ni nihče javno problematiziral nasilja moških, ampak so ženske v tisku našle zgolj nasvete, kako naj se obnašajo, da ga ne izzovejo, ter kako se mu je najbolje izogniti.
Nasilje, pretepanje, posilstva so bile neizrekljive besede, ki so jih nadomestili s hudostjo in razgrajanjem, dokler ni o nasilju nad ženskami prvič odkrito pisala Zofka Kveder v knjigi Misterij žene. S tem je vzbudila veliko odpora, zgražanja in očitkov, zaradi neposrednih opisov pa so ji očitali tudi pretiravanje. Nasilje nad ženskami je ostalo tema, o kateri se ni ne javno govorilo ne pisalo še več desetletij.
Jugoslovanska delegacija je tako na Svetovnem kongresu žensk v Nairobiju leta 1985 poročala, da v Jugoslaviji ne obstaja niti en sam primer nasilja nad ženskami.
Zgodovinski molk so prekinile šele feministke konec 80. let 20. stoletja. Govor o nasilju nad ženskami so prenesle na družbeno raven in v javno sfero.
