Cvetko Ščuka je živel Barkovljah pri Trstu. Po končanem šolanju na gimnaziji se je navdušil za slikanje. Obiskoval je umetno-obrtno šolo v Ljubljani, nato pa bil na umetniški akademiji na Dunaju. Ko se je začela prva svetovna vojna, se je kot prostovoljec aktivno vključil v boje. Po zaključku vojne je svoje šolanje nadaljeval in maja 1921 zaključil Umetniško akademijo v Firencah. Po končanem študiju je slikal v Trstu, na Vipavskem, poučeval je v Idriji. Leta 1924 je odšel v Jugoslavijo, v Mursko Soboto, kjer se je zaljubil in poročil z Jolando Wolfhard. V zakonu so se jima rodili trije otroci: sinova Zorko in Cvetko ter hčeka Ljubica. Leta 1928 se je zaradi suma, da je ob ugrizu stekle lisice zbolel, zdravil v Celju pri dr. Reberniku. Zdravnika je Ščukino ustvarjanje tako navdušilo, da ga je peljal na celjsko gimnazijo, kjer so potrebovali profesorja. Leta 1933 se je z družino preselil v Celje in začel poučevati na celjski gimnaziji. Tu se je srečal s slikarjem Albertom Sirkom in umetnostnim zgodovinarjem Franom Šijancem. Skupaj so poleg poučevanja na gimnaziji vse do leta 1941 vodili še zasebno slikarsko šolo. V Celju, že prej pa v Murski Soboti, je bil zelo aktiven na kulturnem in društvenem področju. Vodil je lutkovno gledališče, sam izdeloval lutke in organiziral tečaje izdelovanja, režiral in vzgajal igralski kader. Leta 1942 so ga Nemci najprej zaprli, nato pa izselili v Gradec in Admont, kjer je poučeval na gimnaziji. Po vojni se je vrnil v Celje.
(Po pripovedovanju snahe Ščuka).
Fotografsko gradivo hrani snaha Ščuka.
