Družina Štolfa je živela v Sežani. Franc Štolfa je bil že kmalu po zaključku prve svetovne vojne zelo aktiven na kulturnem področju: bil je član tržaškega kulturnega društva Ljudski oder in pobudnik ustanovitve podružničnega društva v Sežani. Zaradi stopnjevanja fašističnega nasilja v Sežani je ilegalno v Jugoslavijo, v Ljubljano, najprej zbežala Frančeva mama in tam odprla gostilno. Leta 1930 je ilegalno odšel v Ljubljano še Franc. Skupaj s prijateljem sta kupila lokal na ljubljanski tržnici in začela prodajati zelenjavo. Leta 1931 sta se Francu v Ljubljani pridružili žena Hermina in njena mama Antonija Postojna. Francu in Hermini se je naslednje leto rodil sin Franc. Leta 1936 je Franc skupaj s svojo mamo vzel v najem gostilno Lev v Ljubljani. Gostilna je postala zbirališče Primorcev s sežanskega področja. Leta 1939 se je družina Štolfa skupaj s Frančevo mamo preselila v Celje in kupila gostilno Pri turški mački. Tudi v Celju je Štolfova gostilna postala zbirališče slovenskih Primorcev. V njej se je zbirala vesela druščina, poimenovali so se Robinzoni (Uršič, Mikuletič, Sancin, Rakuša, Godnič in Sirk). Leta 1941 je s prihodom Nemcev v Celje postalo delo v gostilni vedno težje. Niso dobili vina, piva, mesa … Počasi so izgubili upanje, da bo boljše. Ker so imeli člani družine Štolfa še vedno italijansko državljanstvo, so zaprosili za preselitev v Sežano. Februarja 1942 so Nemci prošnji ugodili. Družina Štolfa je odšla v Sežano, kjer se je leta 1942 rodil še drugi sin Tomaž. Po osvoboditvi so se vrnili v Celje in upravljali gostilno do leta 1954.
(Po pripovedovanju sina Tomaža Štolfe).
Fotografsko gradivo in dokumente hrani Tomaž Štolfa.
