Počitnice pri Hermanu Lisjaku

Zimski počitniški program pri Hermanu Lisjaku: 

sobota, 21. februar 2026

10.00 in 11.00 Otroška gledališka predstava Ena zajčja pravljica

Otroški gledališki abonma Na Hermanovem odru, izvedba predstave Lutkovno gledališče Zapik.

Nakup vstopnic v informacijski pisarni muzeja od 17. 2. 2026. Cena: 6,00€.

 

sreda, 25. februar 2026

10.00─11.00 Počitniško druženje

Vodeni ogled z raziskovanjem in igro po razstavi Svet Hermanovih prijateljev.

Vstopnina 5 EUR (predšolski brezplačno)

 

Četrtek, 26. februar 2026

10.00─11.00 Počitniško druženje

Hermanova ustvarjalna delavnica Vrtiljak čustev.

Vstopnina 5 EUR (predšolski brezplačno) + ustvarjalna delavnica 2 EUR na osebo

 

Petek, 27. februar 2026

10.00─11.00 Počitniško druženje

Hermanova ustvarjalna delavnica Hi, konjiček

Vstopnina 5 EUR (predšolski brezplačno) + ustvarjalna delavnica 2 EUR na osebo

Ena zajčja pravljica

V soboto, 21. februarja 2026,
vas ob 10. (rumeni abonma in izven) in 11. uri (zeleni abonma in izven)
vabimo v Otroški muzej Hermanov brlog
na naslednjo predstavo letošnje sezone otroškega gledališkega abonmaja Na Hermanovem odru

ENA ZAJČJA PRAVLJICA 
(Lutkovno gledališče Zapik)

 

Vsi imamo radi domek, posebej, če je v njem toplo.  Zajček ima v njem tudi mehko posteljico s pisano odejico, pa gre vendar ven v mraz, veter in sneg – da bi osličku odnesel darilo.
Naslednje jutro se na njegovem pragu znajde – darilo. Kdo ga je prinesel v tem vremenu?

Predstava je namenjena otrokom od 2. leta dalje in traja približno 35 minut.

Omejeno število vstopnic za izven je na voljo od torka, 17. februarja 2026, kupite jih lahko v muzejski trgovinici.
Cena posamezne vstopnice za predstavo je 6,00 EUR.

Prijazno vabljeni!

Boljša dostopnost muzeja za naglušne obiskovalce

Muzej je naredil pomemben korak h komunikacijski dostopnosti in boljšemu izpopolnjevanju standardov dostopnosti, saj je pridobil indukcijske slušne zanke. Te naprave naglušnim osebam omogočajo jasnejše razumevanje govorjenih informacij, prijaznejšo in enakopravno komunikacijo ter kakovostnejšo izkušnjo ob obisku muzeja.

Naglušnost je ena najpogostejših senzoričnih ovir, ki lahko obisk muzeja močno oteži – še posebej v večjih, odmevnih prostorih ali ob prisotnosti hrupa iz okolja. Slušni aparati sicer pomagajo, a v zahtevnih zvočnih okoljih pogosto niso dovolj. Prav zato je muzej uvedel tehnologije, ki naglušnim obiskovalcem izboljšajo razumevanje govora ne glede na hrup, razdaljo ali okolico ter odpravljajo motnje, kot so odmev, šumenje ali hreščanje.
Slušne zanke so namenjene predvsem uporabnikom slušnih aparatov (T), osebam s polževim vsadkom, osebam s tinitusom in drugim uporabnikom s težavami sluha.

Stacionarne indukcijske slušne zanke
omogočajo, da naglušni obiskovalci že ob vstopu v muzej slišijo jasen in čist zvok neposredno v svojem slušnem aparatu, nastavljenem na program T (telefonska tuljavica) ali preko slušalke, ki se prisloni neposredno na uho. Sistem deluje tako, da govorec govori v mikrofon, naprava pa signal preko elektromagnetnega polja posreduje neposredno v slušni aparat. Če naglušna oseba nima slušnega aparata ali ta nima telefonske tuljavice, lahko ob uho preprosto prisloni priročno slušalko z ojačenim zvokom govorca in ga tako sliši jasno, razločno in brez motenj iz okolice.

Prenosne indukcijske slušne zanke so namenjene skupinskim ogledom razstav in dogodkom v muzejski kavarni. Sistem sestavljata napredni brezžični mikrofon in brezžične prenosne indukcijske slušne zanke. Vodnik nosi mikrofon, ki zajema njegov glas in ga brezžično prenaša do sprejemnikov – prenosnih indukcijskih slušnih zank. Naglušni obiskovalec, ki ima okoli vratu sprejemnik, tako prejme glas vodnika neposredno v svoj slušni aparat, tudi kadar je v prostoru veliko odmeva, ko je v skupini, stoji dlje stran od vodnika ali ko je prisoten hrup iz okolice.

Če naglušna oseba nima slušnega aparata ali aparat nima možnosti nastavitve na program T, se lahko za poslušanje uporabijo klasične slušalke.

Nove pridobitve so na voljo v matični hiši Muzeja novejše zgodovine Celje na Prešernovi 17 in v Fotohiši Pelikan na Razlagovi ulici.

Slovenski kulturni praznik

Muzej novejše zgodovine Celje na Prešernovi 17 in Fotohiša Pelikan na Razlagovi 5 bosta
8. februarja, na Prešernov dan, slovenski kulturni praznik,
za ogled stalnih in občasnih razstav
brezplačno odprta med 9. in 17. uro
.

Dodatni program:

  • 9.00─17.00 Oživitev muzejske ulice obrtnikov in muzejske lekarne na stalni razstavi Živeti v Celju z muzejskimi prostovoljci in demonstratorji
  • 9.00─17.00 Krajši skupinski sprehodi po Fotohiši Pelikan ob spremstvu kustosa (potekali bodo vsakih 30 minut, s prvim bomo začeli ob 9. uri; število mest je omejeno, obvezne pa so predhodne prijave na 03 428 64 28 ali informacijska@mnzc.si, ki jih za kulturni praznik sprejemamo v tednu od 2. do 6. februarja 2026)

Prijazno vabljeni!

Teater v muzeju

Muzej novejše zgodovine Celje in Slovensko ljudsko gledališče Celje

vabita na pogovorni večer ob uprizoritvi Hlapci, dokumentarec za prihodnost

po motivih iz satirične drame Ivana Cankarja Hlapci v režiji Jana Krmelja,

ki bo v Muzeju novejše zgodovine Celje v sredo, 28. januarja 2026, ob 18. uri.

 

O Cankarjevih Hlapcih in njegovem času, o hlapcih nekoč in danes, o mehanizmih oblasti v Cankarjevem in našem času se bodo pogovarjali

literarna zgodovinarka in redna profesorica za slovensko književnost, red. prof. dr. Mateja Pezdirc Bartol, pisateljica, urednica in prevajalka Dijana Matković ter režiser in pisatelj Jan Krmelj.

Pogovor bo vodila Tatjana Doma, dramaturginja SLG Celje.

 

Vstop je prost.

Prijazno vabljeni.

Naslednja postaja:

Vabljeni na odprtje fotografske razstave

NASLEDNJA POSTAJA:,

ki bo v torek, 27. januarja 2026, ob 18. uri

v Galeriji Božena Fotohiše Pelikan.

Naslednja postaja: je razstava v gibanju, ki bo s pregledom aktualnih del kolektiva Študio gostovala v različnih krajih, začenši s Celjem. Predstavljen bo širok nabor fotografskih praks – od sodobne avtorske, dokumentarne do modne fotografije.

Avtorji razstavljenih del so Matic Pandel, Nik Erik Neubauer, Jaka Teršek, Lucija Rosc, Anja Smaka.

Ko bom velik, bom …

V soboto, 24. januarja 2026,

vas ob 10. (rumeni abonma in izven) in 11. uri (zeleni abonma in izven)

vabimo v Otroški muzej Hermanov brlog

na naslednjo predstavo letošnje sezone otroškega gledališkega abonmaja Na Hermanovem odru

 

KO BOM VELIK, BOM …

(Studio anima)

 

… morda kuhar, učitelj ali policist? Ne, postal bom pek, ali pa zdravnik. Morda celo poštar?

Gledališko-glasbeno-animacijska predstava na igriv in navdušujoč način predstavlja naravo treh poklicev: peka Matevža, zdravnika Zdravka in poštarja Pavlija. Vsi liki predstavljajo svoje poslanstvo in pokažejo, da lahko prav vsak od nas nekoč postane v svojem poklicu ustvarjalen, uspešen in zadovoljen.

 

Predstava je namenjena otrokom od 3. leta dalje in traja približno 40 minut.

 

Omejeno število vstopnic za izven je na voljo od torka, 20. januarja 2026, kupite jih lahko v muzejski trgovinici.

Cena posamezne vstopnice za predstavo je 6,00 EUR.

 

Prijazno vabljeni!

Predceljski Josip Pelikan in predstavitev Zgodovine za vse 2/2025

V sredo, 21. januarja 2026, vas ob 18. uri

vabimo v Fotohišo Pelikan na Razlagovi 5

na predstavitev nove (druge) številke 22. letnika revije Zgodovina za vse.

 

Sledila bo predstavitev ene izmed objavljenih razprav, z naslovom:

»On krasi mesto – mesto naj podpira njega!«: Formativno idrijsko obdobje fotografa Josipa Pelikana,

ki jo bo predstavila avtorica doc. dr. Jerneja Ferlež.

 

Fotograf Josip Pelikan je glavnino svoje poklicne poti preživel v Celju, kjer je njegova zapuščina dobro raziskana in danes predstavlja pomemben del mestne dediščine. Predstavljena razprava pa se osredotoča na njegovo manj znano, skoraj četrt stoletja dolgo formativno obdobje v Idriji (1894–1919). Na podlagi matičnih knjig in drugih virov osvetljuje Pelikanovo otroštvo in mladost ter življenje njegovih prednikov, zlasti matere v njenem rojstnem kraju Rožmital pod Třemšinem na Češkem. Sledi njegovi poti iz Trbiža, kjer se je rodil, v Idrijo, kjer je odraščal in se razvil v priznanega poklicnega fotografa. Posebna pozornost je namenjena tudi stavbam, v katerih je prebival in deloval, ter ljudem, s katerimi je bil povezan. Razprava izpostavi ohranjene fotografije Josipa Pelikana, Antona Schmeilerja in Barbare Kastner iz Trbiža, Idrije in Brežic ter odpira vprašanje vpliva prostora in arhitekture na osebni in kolektivni spomin ter procese dediščinjenja.

Dogodek bo potekal v soorganizaciji Zgodovinskega društva Celje in Muzeja novejše zgodovine Celje.

 

Vstop prost.

Prijazno vabljeni!

 

Izdajo revije podpirata Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije in Mestna občina Celje.

© 2019 Muzej novejše zgodovine Celje. Vse pravice pridržane.
Izdelava spletnih strani