Muzej novejše zgodovine Celje vas v sredo, 22. januarja 2020, ob 18. uri vabi v muzejsko kavarno na družabni večer ob 65-letnici ansambla DOBRI ZNANCI z Brankom Dobravcem in Vido Bukovac ter drugimi gosti.
Družili se bomo ob spominih na najstarejši celjski ansambel Dobri znanci in obeležili 70 let dela v kulturi Branka Dobravca, ki vsa ta leta živi med glasbo in gledališčem.
VSTOP PROST.
Prijazno vabljeni!
Od srede, 15. januarja 2020, je v Otroškem muzeju Hermanov brlog na ogled nova občasna razstava Hermanova galerija: Zemlja, barvit planet.
Hermanova galerija je nastala na podlagi prevzema Mednarodnega razpisa za likovna dela mladih, ki ga je 21 let izvajal Zavod za ustvarjalni razvoj mladih Mihaila Lišanina.
Ob tokratnemu razpisu, namenjenemu otrokom med 6. in 12. letom starosti, smo prejeli 632 likovnih del iz 18 različnih držav. Otroci so sodelovali v dveh starostnih kategorijah, v vsaki smo podelili 10 nagrad ter 50 posebnih priznanj.
Na razstavi je na ogled 20 originalnih nagrajenih likovnih del, 100 del, ki so prejela posebna priznanja, je na ogled na projekciji. Nagrajena likovna dela bodo uvrščena v muzejski fond Hermanova galerija.
V kulturnem programu otvoritve so sodelovali otroci Vrtca Danijelov Levček.
Razstava je na ogled do 1. marca 2020.
Vabljeni k ogledu utrinkov z odprtja (klik!).
Herman Lisjak vas vabi k sodelovanju tudi na 23. mednarodnem razpisu za likovna dela otrok, tokratni naslov je »Ljubezen«.
Vabljeni v soboto, 18. januarja 2020, ob 10. uri, na četrto predstavo letošnjega abonmaja Na Hermanovem odru: Mica Potica.
Mica Potica je preprosto kmečko dekle, ki potuje po Sloveniji in s pomočjo običajev, krušne kadinje (menterge), ljudske glasbe in potice govori o praznikih, tradiciji in koreninah.
Spoznamo proces peke potice, stare predmete, razne vraže in verovanja in na koncu resnično spečemo potico.
Dolžina predstave: 45 minut.
V sklopu abonmaja Na Hermanovem odru in izven.
Cena vstopnice za posamezno predstavo znaša 4,00 EUR.
Vstopnice lahko kupite v tednu pred predstavo v informacijski pisarni muzeja.
Prijazno vabljeni!
Herman Lisjak vas v sredo, 15. januarja 2020, ob 17. uri vabi v edini slovenski otroški muzej Hermanov brlog na odprtje razstave ZEMLJA, BARVIT PLANET nagrajena dela 22. mednarodnega razpisa za likovna dela otrok.
Hermanova galerija je nastala na podlagi prevzema Mednarodnega razpisa za likovna dela mladih, ki ga je 21 let izvajal Zavod za ustvarjalni razvoj mladih Mihaila Lišanina.
Ob tokratnemu razpisu, namenjenemu otrokom med 6. in 12. letom starosti, smo prejeli 632 likovnih del iz 18 različnih držav. Otroci so sodelovali v dveh starostnih kategorijah, v vsaki smo podelili 10 nagrad ter 50 posebnih priznanj.
V kulturnem programu otvoritve bodo sodelovali otroci Vrtca Danijelov Levček.
Razstava bo na ogled do 1. marca 2020.
Prijazno vabljeni!
Veselo praznovanje in optimistično leto 2020 vam želi kolektiv Muzeja novejše zgodovine Celje.
Spoštovani obiskovalci!
Obveščamo vas, da bo v torek, 24. 12. 2019 muzej odprt od 9. do 13. ure; v sredo, 25. 12. 2019 bo muzej zaprt, v četrtek, 26. 12. 2019 bo muzej odprt od 14. do 18. ure; v torek, 31. 12. 2019, sredo, 1. 1. 2020 in četrtek, 2. 1. 2020 bo muzej zaprt!
V letu 2020 vam želimo sreče in zdravja!
Kolektiv Muzeja novejše zgodovine Celje
V teh dneh mineva 75 let od neverjetno drzne in uspešne odporniške akcije šestih aktivistov celjskega odbora OF, o kateri je že dan kasneje vso Evropo obvestil angleški radio BBC.
Šesterica (Ivo Grobelnik, Riko Presinger, Dominik Lebič, Jože Gaber, Jože Zelinka in Martin Klančišar) se je namreč 14. decembra 1944 odločila, da v izjemno drzni akciji osvobodi zapornike iz zloglasnega celjskega zapora Stari pisker. Akcijo so zasnovali in tudi izpeljali v noči s 14. na 15. december. Ne da bi padel en sam strel, so preoblečeni v gestapovske uniforme, sredi Celja, polnega nemškega vojaštva in policistov, vdrli v Stari pisker in osvobodili približno 130 zapornikov in zapornic.
Osvoboditev Starega piskra še danes nedvomno velja za največjo in najodmevnejšo akcijo odporniškega gibanja, izpeljano v obdobju okupacije in nemške zasedbe Celja.
SPOŠTOVANI, OBVEŠČAMO VAS, DA JE PREDSTAVA RAZPRODANA!
Muzej novejše zgodovine Celje vas v soboto, 21. decembra 2019, ob 10. uri vabi v Otroški muzej Hermanov brlog na tretjo predstavo letošnje sezone Na Hermanovem odru RUDI IN PRAZNIČNE KREMŠNITE (Gledališče KU-KUC).
Palčica Božica v pisarni ureja še zadnje podrobnosti s seznama prazničnih opravil. Obiskati mora le še devet jelenčkov, ki vlečejo praznične sani, ter dokončati čarobni prah za letenje. Najprej obišče jelenčke in preveri, ali so vsi v dobri formi za polet okoli sveta. Toda kje je Rudi? Božica ga skoraj ne prepozna, saj mu je od preveč sladkarij in nič telovadbe zrasel velik trebušček. Mu bo uspelo pravočasno priti v formo?
Oglejte si hudomušno praznično predstavo, kjer se boste ob prigodah navihanega Rudija in iznajdljive palčice smejali tako na glas, da se bo slišalo do severnega pola. 🙂
In ob koncu … pšššt …
… nas bo obiskal sam Božiček.
Vstopnice po za predstavo bodo na voljo v muzejski trgovini od torka, 17. decembra 2019 dalje, cena znaša 5 €.
Pohitite, ker je število vstopnic omejeno.
Prijazno vabljeni!
Na današnji dan se je leta 1885 v Trbižu rodil fotograf Josip Pelikan, ki je glavni »krivec«, da ima Celje bogato fotografsko preteklost. V knežjem mestu se je Pelikan ustalil po koncu prve svetovne vojne, ko je tam prevzel stekleni atelje nekdanjega celjskega fotografa Johanna Martina Lenza.
Josip Pelikan se je v Celju uveljavil kot fotograf, obenem pa kronist dogodkov, je avtor številnih portretov, motivov Celja, narave in planinskega sveta ter velja za pionirja industrijske in reklamne fotografije.
Po njegovi smrti leta 1977 je njegovo delo še nekaj desetletij nadaljevala hči Božena.
Od 3. decembra 2019 je bila v galeriji MnZC na ogled nova občasna razstava Kulturo ljudstvu! 100 let Kulturnega društva Svoboda Celje.
Na razstavi smo predstavljali stoletje dolgo zgodovino enega nekdaj najštevilnejših in najaktivnejših celjskih društev.
Pobudnik ustanovitve socialdemokratskega kulturnega društva Vzajemnost, ki se je kmalu preimenovalo v Svobodo, je bil Ivan Cankar. Namen leta 1909 v Ljubljani ustanovljenega društva je bil razvijanje kulturnega in prosvetnega dela med slovenskim delavstvom in to preko različnih kulturnih in športnih dejavnosti. Svoboda je po industrijskih centrih Slovenije ustanavljala svoje podružnice, v Celju je bila podružnica ustanovljena 1919. leta. Prav celjska Svoboda je bila med najaktivnejšimi v Sloveniji; tudi zato je Celje leta 1935 gostilo odmevno delavsko kulturno manifestacijo Zlet Svobod z okoli 10.000 udeleženci.
Po drugi svetovni vojni se je Svoboda vzpostavila na novih temeljih in bistveno razširila svojo dejavnost na področju množične kulture. Še vedno pa je njeno poslanstvo ostajalo enako – posredovanje kulture delavstvu in njegovo vključevanje v kulturno dogajanje. V drugi polovici 20. stoletja so znotraj celjskega društva delovale različne sekcije, ki so rezultate svojega dela predstavljale na vsakoletni reviji Svoboda poje in igra. Prav množičnost je bila značilnost tega kulturnega društva; ta način preživljanja prostega časa je dandanes, v času nakupovalnih centrov, množičnih medijev in družbenih omrežij, nepredstavljiv. S prestrukturiranjem celjske industrije se je postopoma transformiralo tradicionalno delavstvo, njegova identiteta in kultura. Posledično se je na prelomu v zadnje stoletje društvena dejavnost močno spremenila, Svoboda je postopoma izgubljala svojo nekdanjo vlogo. Danes je delovanje celjske Svobode neprimerljivo z zlatimi leti v minulih desetletjih. Zveza društev Svoboda, katere del je bila tudi celjska, se je v zadnji četrtini 20. stoletja postopoma preoblikovala v današnjo Zvezo kulturnih društev Slovenije.
V kulturnem programu je sodeloval Satchmo dixie band – Celjski dixieland ansambel, nekdanja sekcija celjske Svobode.
Razstava je bila na ogled do konca maja 2020.
Vabljeni k ogledu galerije fotografij, posnetih na odprtju razstave (klik!).
