Družina Krapež

Rafael Krapež je živel s starši v Gorici. V času prve svetovne vojne so družino Krapež zaradi prihajajočih front trikrat evakuirali iz Gorice, in sicer v Slovenijo, na Madžarsko in v Avstrijo. Vsakič ko se prišli domov, je bila hiša poškodovana. Po končani prvi svetovni vojni je Rafael obiskoval italijansko zemljemersko gimnazijo v Gorici. Deloval je v raznih društvih; bil je član mandolinističnega društva in kulturnega društva Zarja. Leta 1928 so fašisti v Gorici popolnoma uničili slovenske društvene prostore. Zaradi ekonomske krize in stopnjevanja fašističnega nasilja na zasedenem ozemlju je leta 1930 zapustil svoj dom; dobil je potni list za potovanje v Avstrijo. Od avstrijskih oblasti je nato pridobil dovoljenje za vračanje v Gorico preko jugoslovanskega ozemlja. Na poti se je ustavil v Celju pri prijatelju Jožetu Lenardiču, ki je bil zaposlen v lekarni Pri orlu, in se odločil, da bo ostal v Jugoslaviji. Njegova prva služba je bila pri Ježku (češko podjetje, ki je izdelovalo kmetijske stroje) v Mariboru. Leta 1932 je prišel v Celje in se zaposlil pri Putanu (trgovina z moško modo), kjer je spoznal svojo bodočo ženo Dragico Stojan s Teharij. Leta 1934 sta se poročila, naslednje leto se jima je rodil sin Peter, pet let kasneje pa še hčerka Alenka. Družina se je veliko selila; do leta 1936 so živeli v Celju, nato od leta 1937 najprej v Kranju, a so se še istega leta preselili v Maribor, kjer so ostali do osvoboditve.

(Po pripovedovanju sina Petra Krapeža).

Fotografsko gradivo in dokumente hrani Peter Krapež.

Alenka Krapež, 1941.
Dragica in Rafael Krapež s sinom Petrom, 1935.
Družina Krapež, 1941.
Izlet s prijatelji na Sabotin, 1927.
Mandolinistični krožek v Gorici, 1926.
Na izletu v Bohinjski Bistrici, 1934.
Na Soči, 1925.
Na Starem gradu v Celju, 1931.
Peter Krapež pri babici na Teharjah, 1936.
Rafael in Dragica Krapež, 1933, Pohorje.
Snidenje v parku, 27. 8. 1932, Celje.
Starša Rafaela Krapeža.
© 2019 Muzej novejše zgodovine Celje. Vse pravice pridržane.
Izdelava spletnih strani