Družina Špacapan

Franc in Frančiška Špacapan sta živela v Dolenji Trebuši, kjer sta imela gostilno in trgovino. Po priključitvi primorskega ozemlja Italiji in s stopnjevanjem fašističnega nasilja so Franc in Frančiška Špacapan ter sin Bogomil odšli v Jugoslavijo. Poleg družine Špacapan sta v Jugoslavijo odšla še dva starejša sinova Vencelj in Vladimir iz prvega zakona Frančiške Špacapan ter Frančev bratranec Štefan, ki je dobil službo orožnika v Celju. Leta 1923 je družina Špacapan prišla na Proseniško. Sin Bogomil je začel obiskovat fantovsko meščansko šolo v Celju in nato šolanje nadaljeval na učiteljišču v Mariboru. Starši so na Proseniškem odprli trgovino, vendar so jo že po 6 letih zaprli. Preselili so se v Košnico, kjer so kupili posestvo in hišo. Po končanem šolanju sin Bogomil ni dobil zaposlitve, zato je prišel nazaj v Celje, kjer je mami Frančiški pomagal prodajati jajca in jabolka na celjski tržnici. Leta 1937 je Bogomil odšel službovat v Bačko. Tam je spoznal svojo bodočo ženo Dragico. Leta 1938 sta se poročila ter prišla na obisk v Košnico. Dve leti kasneje se jima je rodila hčerka Bogomira. Ko se je začela druga svetovna vojna, je bil Bogomil mobiliziran v kraljevo vojsko. Že kmalu so ga zajeli Nemci in poslali v ujetništvo. Starša Franca in Frančiško Špacapan so izselili na Hrvaško, v Lekenik. Bogomilova žena Dragica in hčerka Bogomira sta najprej zbežali v Sarajevo, od tam pa v okolico Beograda.

po pripovedovanju vnukinje Bogomire Puncer

Fotografsko gradivo hrani Bogomira Puncer.

Bogomil in Štefan Špacapan pri birmi.
Bogomil Špacapan, 15. 1. 1937.
Dolenja Trebuša, ob cerkvi je bila trgovina in gostilna Špacapanovih.
Franc Špacapan v izgnanstvu na Hrvaškem.
Frančiška Špacapan v izgnanstvu na Hrvaškem.
Hiša na Proseniškem, kjer so imeli trgovino.
Na obisku v Košnici, 15. 8. 1937.
Vaščani Dolenje Trebuše, 1922.
© 2019 Muzej novejše zgodovine Celje. Vse pravice pridržane.
Izdelava spletnih strani